Filozofija Mi2
»Mi2 pomeni povezanost človeka in psa. Gre za bitje, ki zvesto in predano stoji ob človeku že tisočletja. To je bitje, ki si s človekom deli življenjski prostor, veselje, žalost in utrip srca. Ko se bitje sinhronizira na iste frekvence, se zgodi čudež. Oba se spremenita in osebno rasteta za višje dobro ter za tistega drugega, ki ga neizmerno ljubita. Osebno lahko rečem, že ob psu zažari najboljša verzija mene.« — Sara Čotar
Kognitivno-zooantropološki pristop
Pasja šola Mi2 prinaša v Slovenijo čisto nov pogled na šolanje, vzgojo in prevzgojo psov. To je kognitivno-zooantropološki pristop oziroma KZ pristop. Pri tem imajo velik vpliv številne discipline:
-
Etologija in kognitivna etologija
-
Psihologija in nevroznanost
-
Filozofija in medicina
-
Pedagogika, antropologija in zooantropologija
KZ pristop predstavlja velik preskok od prejšnjih dveh paradigem. Temelji na konceptu dominance na eni strani ter konceptu pozitivne motivacije na drugi. Paradigma je ključ za branje realnosti in tisto, kar si mislimo, da je resnica.
3 paradigme v zgodovini kinologije
| Paradigma dominance (do 80. let) | Paradigma behaviorizma (od 90. let) | Kognitivno-zooantropološka paradigma |
| Podrejenost in kazen | Pogojevanje in pozitivna vzpodbuda | Odnos in vzajemnost |
| Vodja tropa | Motivacija in nagrada | Čustva in empatija |
| Uporaba psa kot orodja | Prijaznost in dražljaj-odgovor | Upoštevanje potreb in sposobnosti |
| Doseganje nastopa (performance) | Osredotočenost na vedenje | Vključitev in ne uporaba psa |
Paradigma dominance: teorija vodje tropa in podrejenost psa
Paradigma dominance je dolgo oblegala kinološki svet. Po tej teoriji si pes želi vzpona po hierarhični lestvici. Vsakokrat, ko se obnaša neprimerno, velja za »dominantnega« in si želi biti vodja tropa. Če skaka po ljudeh, se prepira s psi, uničuje hišo ali vleče na povodcu – po tej teoriji je vedno krivo prevladovanje.
Ta paradigma je ustvarila prisilne metode, ki temeljijo na kazni in podrejanju. S tem ne trdimo, da dominanca sploh ne obstaja ali da je povsem napačna. Napačna je miselnost, da se celoten odnos in vzgoja psa vrtita izključno okoli nje.
Paradigma behaviorizma: pozitivna motivacija in prijazne metode
Drugi pristop je tisti »prijazni«, ki je nastal kot nasprotje prvemu. Te metode ciljajo na dosego ciljev brez kaznovanja psa. Uporabljajo čim več pozitivne motivacije in se opirajo na behavioristične teorije. Te teorije ne raziskujejo pasjega uma, temveč le povezavo med dražljaji iz okolja in vedenjem.
Po teh teorijah je pes preprosto oportunist. Vse naredi iz enega samega razloga: da osvoji nagrado, ki mu je všeč. Psa je treba ignorirati, ko dela narobe, ter ga nagraditi, ko dela prav. Tej paradigmi gredo velike zasluge, da je učenja psov naredila etično sprejemljiva. Istočasno pa se je izkazala za pomanjkljivo na čustvenem področju in pri globokem medsebojnem odnosu.
Kognitivno-zooantropološka paradigma
Najnovejši pristop prihaja iz Italije. Za njegov razvoj gredo velike zasluge Angelu Vairu (ThinkDog) in Robertu Marchesiniju (SIUA). KZ pristop obravnava psa v skladu z modernimi znanostmi kot misleče bitje z bogatim čustvenim življenjem. Vedenje psa interpretiramo kot odraz njegovega notranjega, mentalnega stanja.
Gremo preko golih nagrajevalnih tehnik z namenom razvoja kognitivnih in socialnih spretnosti psa, njenih misli ter prepričanj. Pristop je holističen oziroma celosten, saj psa obravnava v celoti. Psihično in vedenjsko življenje sta rezultat neskončnih med seboj soodvisnih elementov.
Mentalna in kognitivna aktivnost vplivata na biokemijo ter živčno strukturo možganov (nevroplastičnost). To hkrati vpliva na misli, čustva in odnose. Zato imajo kognitivno-zooantropološki inštruktorji (vzgojitelji Mi2 / ThinkDog / SIUA) vsa potrebna znanja in metodologije za delovanje na več nivojih:
-
Okolje in vedenje
-
Sposobnosti in motivacije
-
Karakterni profil in medsebojni odnosi
Zakaj Pasja šola Mi2 uporablja KZ pristop?
KZ pristop uporabljamo z dvojnim namenom:
-
Usposobiti vodnika, da bo psa resnično razumel in ga naučil vsega želenega prek uspešne komunikacije.
-
Narediti psa sposobnega, da bo znal samostojno izbrati najprimernejše vedenje v vsaki določeni situaciji.
Dva temeljna pojma K-Z pristopa:
-
Kognicija: Je akt spoznanja oziroma mentalni proces. Priznati, da ima pes razum in lastno inteligenco, pomeni priznati njegovo sposobnost razmišljanja, pozornosti, pomnenja, učenja in reševanja problemov. To je bistvena razlika v primerjavi s klasičnim pogojevanjem (poskus Pavlova), kjer vsakemu dražljaju sledi le avtomatičen odgovor.
-
Zooantropologija: Je veda, ki preučuje odnose med človekom in ostalimi živalskimi vrstami ter obojestranske koristi. Prvi korak je priznati, da ima pes svojo identiteto, čustva in spoznanja. Žival je enakovreden partner v odnosu in ne orodje za delo ali nadomestek za človeške odnose. Ob psu rastemo in se učimo tudi ljudje.
Iz zgoraj navedenega je razvidno nekaj ključnih stvari. Kognitivno-zooantropološki pristop se ne razlikuje le od klasičnega šolanja, ki temelji na prisili in kazni. Razlikuje se tudi od prijaznih metod šolanja, ki temeljijo zgolj na pozitivni motivaciji.
Tudi K-Z pristop je prijazen. Ne uporablja grdih metod šolanja in spoštuje etološke karakteristike psa. Še več – K-Z gre še korak dlje. Upošteva pasji razum in njegove sposobnosti učenja. Zaveda se, kako razviti pasji kognitivni potencial, ter s tem vstopa v popolnoma pedagoško področje. K-Z paradigma interpretira vedenje psa na podlagi motivacij in notranjega čustvenega stanja. Skuša razumeti procese učenja in olajšati njihove postopke.
Pri tem ne govorimo o »dresuri«. Govorimo o »pedagoških programih« z dvema ključnima faktorjem:
-
Z mentalnim faktorjem: Obogatimo izkušnje psa, razvijamo njegove sposobnosti in gradimo mentalne procese. To psa naredi samostojnega v vsaki situaciji.
-
Z odnosnim faktorjem: Olajšamo procese učenja, preprečujemo nesporazume ter izboljšujemo odnos psa do vsega na splošno in še posebej do vodnika.
Klasično šolanje ima cilj naučiti psa določenih povelj. S psom se nato lahko poslužujemo, kot da je stroj. Pri našem pristopu pa je cilj vzgoje povsem drugačen. Želimo razviti pasji intelekt in njegov celoten potencial.
V tem kontekstu je odnos med vodnikom in psom osnova celotnega pedagoškega procesa. Vodnik deluje kot nekakšen mediator znanj. Je tisti, ki usmerja psa in ga vodi skozi čim prijetnejši proces učenja. Pri tem v celoti upošteva pasje sposobnosti in osebne karakteristike.
Naši programi so pedagoško oblikovani z jasnim namenom. Želimo spodbujati rast odnosa med vodnikom in psom. Samo polno razviti in pristen odnos lahko namreč resnično pripomore h kakovostnemu življenju obeh.
