Filozofija Mi2
»Mi2 pomeni povezanost človeka in psa. Bitja, ki zvesto in predano stoji ob človeku že tisočletja, bitja, ki si s človekom deli življenjski prostor, veselje in žalost, bitje srca. In ko se bitje sinhronizira na iste frekvence, se zgodi čudež, oba se spremenita, osebno rasteta, za višje dobro, za tistega drugega, ki ga neizmerno ljubita. Osebno lahko rečem, da ob psu zažari najboljša verzija mene.« – Sara Čotar
KOGNITIVNO – ZOOANTROPOLOŠKI PRISTOP
Pasja šola Mi2 prinaša v Slovenijo čisto nov pogled na šolanje, vzgojo in prevzgojo psov, t.j. kognitivno-zooantropološki pristop (v nadaljevanju KZ pristop). Pri tem imajo velik vpliv sledeče discipline kot so:
- etologija
- kognitivna etologija
- psihologija
- nevroznanost
- filozofija
- medicina
- pedagogika
- antropologija
- zooantropologija
KZ pristop predstavlja velik preskok od prejšnjih dveh: pristopa, ki temelji na konceptu dominance ter pristopa, ki temelji na konceptu pozitivne motivacije. Značilnosti posameznega pristopa oz. paradigme (paradigma je ključ za branje realnosti, tisto, kar si mislimo, da je resnica).
3 PARADIGME V ZGODOVINI KINOLOGIJE
| DOMINANCA, do 80.let | BEHAVIORIZEM, od 90.let | KO. PARADIGMA |
| podrejenost | pogojevanje | odnos |
| ukazi | pozitivna vzpodbuda/ojačitev | motivacija |
| kazen | prijaznost | čustva, empatija |
| vodja tropa | dražljaj – odgovor | potrebe |
| uporaba psa | vedenje | sposobnosti, spretnosti |
| dobrobit | komunikacija | |
| „performance“ nastop | vključitev in ne uporaba psa | |
PARADIGMA DOMINANCE: teorija vodje tropa in podrejenost psa
Paradigma dominance je oblegala kinološki svet dolgo časa. Po tej teoriji si pes želi vzpona po hierarhični lestvici in vsakič, ko se obnaša neprimerno je „dominanten“, si želi biti vodja tropa. Skače po ljudeh, to je zato ker je dominanten. Se prepira z drugimi psi? Je dominanten. Uničuje hišo? Je dominanten. Ne uboga? Je dominanten. Vleče na povodcu? Je dominanten. In tako naprej. Ta paradigma je ustvarila prisilne metode, ki temeljijo na kazni in podrejanju psa. Ampak pozor! S tem ne želimo trditi, da dominanca ne obstaja ali da je napačna sama po sebi. Napačna je miselnost, da se celoten naš odnos, šolanje in vzgoja psa, vrtijo okoli nje.
PARADIGMA BEHAVIORIZMA: pozitivna motivacija in prijazne metode
Drugi pristop je tisti ta „prijazen“, ki je nastal kot nasprotje prvemu. Prijazne metode ciljajo na dosego kateregakoli cilja brez kaznovanja psa ter z uporabo v čim več primerih samo pozitivne motivacije/vzpodbudo, naslanjajoč se na behavioristične teorije (ki ne raziskujejo pasjega uma, ampak samo korelacijo/medsebojno zvezo med dražljaji iz okolja in vedenjem). Po teh teorijah je pes oportunist. Vse kar naredi je iz enega samega razloga: želi si osvojiti nagrado, nekaj kar mu je všeč. Torej, psa je potrebno ignorirati vedno, ko naredi kaj narobe in mu dati pozornost oz. ga nagraditi, ko naredi nekaj prav. Tej paradigmi gredo velike zasluge, da je naredila metode učenja psov etično sprejemljive in da je postavila osnove treningu pri katerem se psi radi učijo. Istočasno pa se je pokazala pomanjkljiva na čustvenem področju psa in pri odnosu, ki ga imamo z njim.
KOGNITIVNO – ZOOANTROPOLOŠKA PARADIGMA
Najnovejši pristop, ki prihaja iz Italije in za razvoj katerega gredo velike zasluge Angelu Vaira (ThinkDog) in Robertu Marchesiniju (SIUA) je kognitivno – zooantropološki pristop. Tovrstni pristop obravnava psa v skladu z modernimi znanostmi kot misleče bitje z bogatim čustvenim življenjem. Vedenje psa, se tukaj interpretira kot odraz notranjega, mentalnega stanja. Izhajajoč iz tega dejstva gremo tukaj preko nagrajevalnih tehnik z namenom spreminjanja načinov za razvijanje kognitivnih in socialnih spretnosti psa, misli in prepričanj, ukrepanja na biokemiji. Pristop bi lahko imenovali tudi holističen (iz olos-vse), celosten, ker psa obravnava celostno. Psihično in vedenjsko življenje psa sta rezultat neskončnih med seboj soodvisnih elementov. Dovolj je že pomisliti, kako med seboj vplivajo um, možgani in odnosi. Mentalna, kognitivna aktivnost vpliva na biokemijo in živčno strukturo možganov (nevroplastičnost), ki istočasno vpliva na misli, čustva in spoznanja (um), torej tudi na socialne spretnosti, ki dajo obliko našim odnosom, ki potem ponovno vplivajo na biokemijo, možgansko strukturo in kognicijo. Skratka, to so interdisciplinarni elementi. Zato imajo kognitivno-zooantropološki inštruktor (kinološki vzgojitelji in inštruktorji Mi2/ThinkDog/SIUA) vsa potrebna in prefinjena znanja ter metodologije za ukrepati na več načinov in na več nivojih :
- okolje
- vedenje
- sposobnosti
- motivacije
- karakterni profil
- odnosi
Pasja šola Mi2 uporablja K-Z pristop z dvojnim namenom:
- usposobiti vodnika psa, da bo psa razumel in ga naučil v osnovi, kar bo vodnik želel (vodniku nudimo vse veščine za uspešno komunikacijo)
- narediti psa sposobnega, da bo znal samostojno izbrati najprimernejše vedenje v določeni situaciji.
K-Z pristop je povzetek dveh pojmov:
- Kognicija je akt spoznanja, torej mentalni proces. Kognitivni pristop obravnava vedenje živali kot odraz njenega mentalnega stanja, torej kot rezultat nekega razmišljanja. Priznati, da ima pes razum in lastno inteligenco, pomeni tudi priznati, da je sposoben razmišljanja, pozornosti, pomnenja, komuniciranja, učenja, reševanja problemov in razmišljanja o prihodnosti, skratka, da je sposoben skladiščenja informacij in njihove predelave uporabljajoč lastne sposobnosti in podajanja primernih odgovorov. V tem je bistvena razlika kognitivnega pristopa v primerjavi s klasičnim pogojevanjem (poskus Pavlova s psi), kjer vsakemu dražljaju sledi avtomatičen odgovor.
- Zooantropologija je veda, ki preučuje odnose med človekom in ostalimi živalskimi vrstami ter obojestranske koristi, ki jih tovrstni odnosi prinašajo. Prvi korak k zooantropološkemu pristopu je priznati, da ima tudi pes svojo identiteto z vsemi čustvi, sposobnostmi in spoznanji, kar postane referenca pri odnosu človek-pes. Če upoštevamo dejstvo, da je žival enakovreden partner v odnosu in ne orodje za delo (zootehnika) ali nadomestek našim nezadostnim socialnim odnosom (npr. da ga imamo za otroka), lahko rečemo, da se s psom učimo tudi mi, da ob njem rastemo tudi mi.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da se kognitivno-zooantropološki pristop ne le razlikuje od klasičnega šolanja, ki temelji na prisili in kazni, ampak tudi od prijaznih metod šolanja, temelječih na pozitivni motivaciji. Tudi K-Z je prijazen, ker ne uporablja grdih metod šolanja in spoštuje etološke karakteristike psa, še več, K-Z gre preko tega, ker upošteva razum psa, njegove sposobnosti učenja (kako razviti njegov kognitivni potencial), vstopajoč v popolnoma pedagoško področje. K-Z paradigma torej interpretira vedenje psa na podlagi motivacij, notranjega čustvenega stanja, skuša razumeti procese učenja in olajšati njihove postopke.
Ne govorimo o »dresuri« ampak o »pedagoških programih« z mentalnim faktorjem (obogatiti izkušnje psa, razvoj njegovih sposobnosti, zgraditi mentalne procese, ki ga bodo naredile samostojnega v vsaki situaciji) ter z odnosnim faktorjem (olajšati procese učenja, da se prepreči nesporazume in izboljša njegov odnos do vsega na splošno in še posebej do vodnika).
Za razliko od klasičnega šolanja, ki ima za cilj naučiti psa določenih povelj, katerih se potem lahko poslužujemo kot da je stroj, je cilj vzgoje razviti pri psu njegov intelekt in celoten njegov potencial. V tem kontekstu je ODNOS VODNIK-PES osnova pedagoškega procesa, kjer je vodnik kot nek mediator znanj, tisti, ki usmerja psa in ga vodi skozi čim prijetnejši proces učenja, upoštevajoč njegove sposobnosti in osebne karakteristike.
Naši programi so pedagoško oblikovani z namenom vzpodbujati rast odnosa med vodnikom in psom, ker lahko le polno razviti odnos pripomore h kvalitetnemu življenju obeh.