Ko so potrebe psa zadovoljene,
se vedenje spremeni samo od sebe
Veliko skrbnikov se sprašuje, kako rešiti različna vedenja svojih psov – kaj je prav in kaj ne. Pogosto iščejo odgovor neposredno v vedenju:
»Če se je mladiček polulal v stanovanju, ali naj mu dam gobček v lulanje?«
»Če mi uničuje po hiši, ali naj ga zaprem v pasji boks?«
A ukvarjanje zgolj s samim vedenjem žal ne bo dovolj. Potrebno bo pogledati globlje.
Da bi razumeli psa, moramo najprej razumeti njegove potrebe. Vsako vedenje, ki ga pes kaže, ima svoje korenine v potrebah, ki jih skuša zadovoljiti. Tudi vedenje, ki nam ni všeč, ne pomeni, da nam pes nagaja, temveč da se v njem nekaj dogaja.
Sistem pasjih potreb
Sistem pasjih potreb, ki sem ga priredila po konceptu psihologa Abrahama Maslowa in dog coacha Angela Vaire, je dinamičen.
Potrebe se ne razvrščajo po stopnjah (piramidalno), temveč zaživijo in pridejo v ospredje glede na kontekst, odnos in trenutno stanje psa.
V določenem trenutku lahko ena potreba močneje stopi v ospredje kot vse druge – in prav ta takrat usmerja vedenje.
Za lažje razumevanje jih lahko razdelimo na šest temeljnih potreb. Pomembno pa je razumeti, da te potrebe ne delujejo ločeno ali zaporedno, temveč se med seboj prepletajo.
6 TEMELJNIH POTREB PSA
1. FIZIOLOŠKE POTREBE
Te potrebe so tesno povezane s preživetjem in vključujejo hranjenje, pitje, spanje, razmnoževanje, dihanje, gibanje ter splošno dobro počutje brez stresa in bolezni.
Hrana:
Naj bo čim bolj kakovostna in sveža (kuhana ali surova), liofilizirana ali vsaj kakovostna hladno stiskana suha hrana (peleti) oziroma mokra hrana (kvalitetne konzerve). Slaba prehrana lahko povzroča razdražljivost, hiperaktivnost in bolezni.
Gibanje:
Pes potrebuje svobodno gibanje v prostoru, kjer biva, vsakodnevno prosto gibanje v naravi ter vsaj dva daljša sprehoda na dan. Psi ne smejo biti cele dneve zaprti v hišnem boksu, kletki, pesjaku ali na verigi, saj je to mučenje živali. Tudi preveč gibanja in premalo počitka je lahko škodljivo.
2. POTREBA PO VARNOSTI
Potreba po varnosti vključuje psihično varnost (da psa ni strah skrbnika ali okolice) ter socialno varnost (občutek podpore znotraj družine).
Predvidljivost:
Pomembno je, da določena pravila veljajo vedno. Nepredvidljivost pri skrbniku (npr. enkrat božanje, ko pes skače pri pozdravljanju po tebi, drugič kričanje) pri psu povzroča strah.
Ležišče in otroci:
Ležišče naj bo na mestu, kjer se pes res počuti varnega in raje ne na prehodih. Pri otrocih velja osnovno pravilo: če želimo zaščititi otroka pred psom, moramo najprej zaščititi psa pred otrokom – s tem preprečimo morebitne konflikte.
Oprema:
Priporočljiva je uporaba opreme, v kateri se pes počuti sproščeno in ne ogroženo (na primer anatomska H-oprsnica in vsaj 3 metre dolg povodec).
več o opremi Mi2 si lahko ogledate tukaj
3. POTREBA PO PRIPADNOSTI IN LJUBEZNI
Pes je socialno bitje in si želi biti del skupine oziroma družine. Srečen je, ko nas spremlja pri vsakodnevnih opravilih ali ko preprosto leži ob nas. Pomembni sta tako kvaliteta kot kvantiteta skupaj preživelega časa: npr. igra, raziskovanje novih poti ter izkazovanje naklonjenosti, na primer s prijetnim krtačenjem ali zgolj s skupnim počitkom.
4. POTREBA PO SPOŠTOVANJU
Pes ima potrebo po dostojanstvu in spoštovanju – kot bitje in kot posameznik. Če ga pogosto ignoriramo, nanj kričimo ali mu neprestano ukazujemo, se ne bo počutil dobro. Komunikacija naj bo razumljiva, spoštljiva in prijazna.
5. POTREBA PO RAZNOLIKOSTI
Monotonost in dolgčas psa potihoma izčrpavata. Če pes na primer koplje luknje po vrtu, to pogosto počne zato, ker nima drugega smisla ali izziva. Potrebuje raznolike aktivnosti, kot so igra, učenje novih stvari, vohanje, iskanje ter druženje s prijatelji – človeškimi, pasjimi ali tudi drugimi živalskimi vrstami (odvisno od pasme).
6. POTREBA PO URESNIČITVI POTENCIALOV
Vsak pes ima svoje pasemske in individualne potenciale. Labradorec bo najsrečnejši pri prinašanju in aktivnostih v vodi, border collie pa pri nalogah, ki vključujejo delo in pašo. Te lastnosti najbolje spoznamo skozi skupno življenje in različne aktivnosti, še posebej pri mešančkih.
Primeri iz prakse
Primer 1:
Če pes zjutraj med pripravo na izhod iz hiše ne reagira na znak »sedi«, je to morda zato, ker ga močno tišči na potrebo. V tem primeru fiziološka potreba stopi v ospredje pred potrebo po učenju ali raznolikosti.
Primer 2:
Če pes zaradi strahu močno vleče na povodcu, moramo najprej zadovoljiti potrebo po varnosti. Šele nato ga lahko učimo lepe hoje na povodcu, ki spada pod potrebo po raznolikosti.
Zaključna misel
Ko skušamo razumeti psa skozi njegove potrebe, se spremeni naš pogled nanj in na njegovo vedenje.
Namesto vprašanja »Kako naj ga popravim?« se lahko vprašamo:
»Katero potrebo skuša moj pes zadovoljiti in kako mu lahko pri tem pomagam?«
In prav tu se začne resnična sprememba.
Ko razumeš potrebe psa, vedenja ni več treba popravljati – ker se začne spreminjati samo od sebe.
Vsi, ki si želite še več tovrstnega znanja, lepo vabljeni na Akademijo Mi2 – šolo za kinološke vzgojitelje in inštruktorje.