Človek in pes, dve tako različni bitji, na začetku nevarna sovražnika in konkurenta, potem pa najboljša prijatelja, ki sobivata skupaj že 100.000 let (Wayne, 1997).

Psi so ravno tako kot mi družabne živali, ki živijo v skupnosti oz. družini, kjer veljajo tri glavna pravila:

  • vsi člani imajo enak cilj,
  • vsak ima drugačno nalogo,
  • vsi sodelujejo, da skupaj dosežejo cilj.

Poleg tega pa velja še, da:

  • skupnost sestavljajo osebki, ki si medsebojno pomagajo,
  • skupnost sprejme prisotnost vodje,
  • člani skupnosti so sposobni komunicirati med sabo.

Iz zgoraj navedenega je lepo razvidno, da je komunikacija v skupnosti izrednega pomena, in da bo le z dobro komunikacijo skupnost dobro funkcionirala. Skladna in korektna komunikacija je temelj pri gradnji odnosov. Brez nje bi bilo skoraj nemogoče vzpostaviti zdrav odnos s katerimkoli posameznikom.

Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (lat. communis) in pomeni »deliti«. Je proces izmenjave idej, čustev in misli med posamezniki in skupinami prek sporočil z govorom, signali, slikami, pisano besedo ali vedenjem. Gre za temeljno dejavnost, ki omogoča vsem socialnim bitjem sodelovanje, razumevanje in medsebojno delovanje.

Da bi bila komunikacija smiselna in učinkovita, potrebujemo pošiljatelja, ki pošlje sporočilo po komunikacijskem kanalu, in prejemnika, ki mora biti sposoben razumeti in pravilno interpretirati (dekodirati) vsebino prejetega sporočila. V vsakodnevnem življenju namreč ni dobrodošlo, da vsi okrog nas razumejo sporočila, ki jih pošiljamo. Če le navedem dva primera, enega iz sveta živali, drugega iz sveta ljudi. V naravi ne bi bilo dobro, če bi plenilec razumel vsa sporočila, ki si jih med seboj pošiljajo živali, ki so plen in obratno, ker bi se življenje kaj kmalu končalo. Enako je pri ljudeh, če npr. nočemo, da bi otrok slišal določen pogovor odraslih, se lahko le-ti pogovorijo v drugem jeziku ali uporabijo običajne besede ali geste na drugačen način. Temu se reče kodiranje in dekodiranje informacij in ga lahko počnejo le osebki iste vrste, ki imajo za to izmenjavo sporočil ustrezne receptorje in kanale.

Ko pa gre za osebke druge vrste, kot sta v našem primeru pes in človek, je potrebno vzpostaviti tako imenovani komunikacijski dogovor, kjer se določi, katere signale se bo uporabljalo v komunikaciji in kakšen bo njihov pomen. Poleg vseh klasičnih signalov kot so sedi, lezi, poleg, pridi, odpoklic in vsi možni trikci spada pod komunikacijski dogovor tudi to, ko se npr. skrbnik in njegov pes strinjata, da so vedenja kot so božanje, objemanje in sklanjanje čez psa geste, ki izkazujejo naklonjenost in ljubezen, in ne izzivanje, nespoštovanje, podrejanje in napad, kar je bolj verjetno, da pomeni v pasjem svetu. Ali pa, ko sprejmemo, da je renčanje, ruvanje in mehko grickanje ali nakazovanje ugriza med igro samo simulacija borbe in ne pravi napad.

Pri ljudeh poznamo različne načine komunikacije kot so:

  • VERBALNA KOMUNIKACIJA: to je izmenjava informacij z uporabo besed prek govorjenja ali pisanja. Ljudje se zavestno poslužujemo večinoma tega načina komuniciranja, čeprav je prav zares najmanj učinkovit, saj bo sogovornik, ki nas posluša prek tega kanala pobral le 7% informacij (Albert Mehrabian, 1971). Tudi v komunikaciji s psom je le ta najmanj učinkovita, saj bo pes razumel samo besede, ki smo ga naučili. Vse ostalo bo razbral iz ostalih informacij iz okolja ter spodaj predstavljenih načinov komuniciranja.
  • PARAVERBALNA IN KOVERBALNA KOMUNIKACIJA: teh dveh se manj zavedamo kot verbalne komunikacije, pa čeprav predstavljata 38% (Albert Mehrabian, 1971) vse komunikacije. K PARAVERBALNI KOMUNIKACIJI spadajo izdihi, vriski, kriki, stokanje … K KOVERBALNI KOMUNIKACIJI spadajo ton glasu, glasnost, hitrost, intonacija glasu, ritem, pavze in melodija. V komunikaciji s psom sta zelo pomembni, saj ju pes razume veliko bolje kot verbalno komunikacijo. Zato bo tudi pes vesel, če mu bomo npr. sladko in ljubeznivo govorili: «Kje si ti moj lump«, ker bo poslušal način, kako mu govorimo in ne dejanskega pomena besede. Obratno pa se bo zelo verjetno ustrašil, če mu bomo isto besedo izrekli jezno ter z dvignjenim glasom: »Lump!«.
  • NEVERBALNA KOMUNIKACIJA: sestavlja jo vse, kar sporočamo s svojim telesom, kretnjami, držami in uporabo prostora. Ta način izmenjave informacij v človeški komunikaciji tudi prevladuje, saj predstavlja 55% celotne komunikacije. V pasjem svetu pa je neverbalna komunikacija ključna, zato je tako pomembno, da se naučimo komunicirati s psom predvsem preko tega kanala.

Vabim vas, da sami pri sebi preverite kako komunicirate z vašim psom. Pridobite na začetku pozornost psa na primer s klicem po imenu ali drugim signalom, da pes sploh zazna, da želite stopiti v stik z njim, sploh če počne že nekaj drugega? Uporabljate besede in geste, ki jih pes razume, ker ste ga že prej naučili kaj pomenijo? Ko psu nekaj rečete mogoče tudi počakate, da vidite kakšen je odgovor psa, torej pritrdilen ali nikalen? Torej so vaši stavki tvorjeni z vprašajem na koncu, kar daje psu možnost izbire (seveda, ko je to mogoče, če niso kakšne posebne situacije)? Na kateri način največ komunicirate z vašim psom? Verbalno, torej radi govorite s psom? Paraverbalno, ste bolj tihe narave in uporabljate raje različne zvoke kot so žvižg za priklic psa, cmok z usti za pridobiti pozornost psa, jezno brundanje, če pes naredi kaj narobe, izdihe, ko se vam noče iti na sprehod? Ali ste bolj nagnjeni k neverbalni komunikaciji in s psom komunicirate samo z različnimi signali, gestami, uporabo prostora okoli sebe, s spremembami smeri in različnimi razdaljami itn.? Ali je vaš način mešanica vsega zgoraj naštetega? Pomembno je, da imate zavedanje, na kakšne načine komunicirate z vašim psom in kako to vpliva na psa.

Naši psi komunicirajo na precej drugačen način kot mi, pri čemer uporabljajo komunikacijska orodja in kanale, ki so nam ljudem večinoma nedostopni. Zato je zelo pomembno, da pridobimo vsaj osnovna znanja o pasji komunikaciji, da bomo lahko razumeli kaj nam naš štirinožni prijatelj sporoča, in kako mu mi lahko odgovorimo nazaj, da nas bo razumel in da bo komunikacija tekoča, lahkotna, jasna, brez nesporazumov in nepotrebnih konfliktov.

👉 Če bi radi izvedeli kako komunicirajo psi, lepo vabljeni k branju naslednje blog objave Komunikacija med človekom in psom, 2.del (klik na to povezavo).

👉 Vabljeni tudi k spremljanju YouTube kanala Pasji čvek (klik na to povezavo).

👉 Kdor bi se rad naučil več o empatičnem in povezovalnem načinu komuniciranja s psom, lepo vabljen v Spletni tečaj Povezovalna komunikacija med človekom in psom. Če bi bili radi obveščeni, kdaj izide Spletni tečaj, (kliknite na to povezavo).

👉 Vsi pasji navdušenci, ki bi radi do popolnosti razumeli svojega psa in prejeli najnovejša znanja iz pasjega sveta, lepo vabljeni na edinstven 3.letni program Akademija Mi2 (klik na to povezavo), šola za kinološke vzgojitelje in inštruktorje, ki odpira vrata za učence 5.generacije 21.septembra 2024.