KOMUNIKACIJA MED ČLOVEKOM IN PSOM

Človek in pes, dve tako različni bitji, na začetku nevarna sovražnika in konkurenta, potem pa najboljša prijatelja, ki sobivata skupaj že 100.000 let (Wayne, 1997).

Psi so ravno tako kot mi družabne živali, ki živijo v skupnosti oz. družini, kjer veljajo tri glavna pravila:

  • vsi člani imajo enak cilj,
  • vsak ima drugačno nalogo,
  • vsi sodelujejo, da skupaj dosežejo cilj.

Poleg tega pa velja še, da:

  • skupnost sestavljajo osebki, ki si medsebojno pomagajo,
  • skupnost sprejme prisotnost vodje,
  • člani skupnosti so sposobni komunicirati med sabo.

Iz zgoraj navedenega je lepo razvidno, da je komunikacija v skupnosti izrednega pomena, in da bo le z dobro komunikacijo skupnost dobro funkcionirala. Skladna in korektna komunikacija je temelj pri gradnji odnosov. Brez nje bi bilo skoraj nemogoče vzpostaviti zdrav odnos s katerimkoli posameznikom.

Kako poteka komunikacija med človekom in psom

Beseda komunikacija izhaja iz latinščine (lat. communis) in pomeni »deliti«. Je proces izmenjave idej, čustev in misli med posamezniki in skupinami prek sporočil – z govorom, signali, slikami, pisano besedo ali vedenjem. Gre za temeljno dejavnost, ki omogoča vsem socialnim bitjem sodelovanje, razumevanje in medsebojno delovanje.

Da bi bila komunikacija smiselna in učinkovita, potrebujemo pošiljatelja, ki pošlje sporočilo po komunikacijskem kanalu, in prejemnika, ki mora biti sposoben razumeti in pravilno interpretirati (dekodirati) vsebino prejetega sporočila.

V vsakodnevnem življenju namreč ni vedno zaželeno, da vsi okrog nas razumejo sporočila, ki jih pošiljamo.

Če navedem dva primera – enega iz sveta živali in drugega iz sveta ljudi. V naravi ne bi bilo dobro, če bi plenilec razumel vsa sporočila, ki si jih med seboj pošiljajo živali, ki so plen, in obratno, saj bi se življenje hitro končalo. Enako je pri ljudeh: če npr. nočemo, da bi otrok slišal določen pogovor odraslih, se lahko pogovorimo v drugem jeziku ali uporabimo običajne besede ali geste na drugačen način. Temu pravimo kodiranje in dekodiranje informacij, kar lahko počnejo le osebki iste vrste, ki imajo za to izmenjavo sporočil ustrezne receptorje in kanale.

Ko pa gre za osebke druge vrste – kot sta v našem primeru pes in človek – je treba vzpostaviti t. i. komunikacijski dogovor, kjer se določi, katere signale bomo uporabljali in kakšen bo njihov pomen.

Poleg klasičnih signalov, kot so sedi, lezi, poleg, pridi, odpoklic in različni trikci, spada pod komunikacijski dogovor tudi to, da se skrbnik in pes »strinjata«, da so vedenja, kot so božanje, objemanje ali sklanjanje čez psa, geste naklonjenosti in ljubezni – ne pa izzivanje, nespoštovanje, podrejanje ali napad, kar imajo lahko v pasjem svetu drugačen pomen.

Enako velja pri igri: renčanje, ruvanje, mehko grickanje ali nakazovanje ugriza lahko razumemo kot simulacijo borbe in ne kot dejanski napad – če je med psom in človekom (ali med psi) vzpostavljen jasen komunikacijski dogovor in medsebojno razumevanje.

Načini komunikacije pri ljudeh

Pri ljudeh poznamo več načinov komunikacije:

VERBALNA KOMUNIKACIJA

Gre za izmenjavo informacij z uporabo besed – prek govorjenja ali pisanja. Ljudje se tega načina komunikacije zavedamo najbolj in ga tudi najpogosteje uporabljamo.

Kljub temu raziskave (Albert Mehrabian, 1971) kažejo, da prek tega kanala sogovornik zazna le približno 7 % informacij.

Tudi v komunikaciji s psom je verbalna komunikacija najmanj učinkovita, saj pes razume le tiste besede, katerih pomen smo ga naučili. Vse ostalo razbira iz konteksta, okolja in drugih komunikacijskih kanalov.

PARAVERBALNA IN KOVERBALNA KOMUNIKACIJA


Tega področja se pogosto manj zavedamo, čeprav skupaj predstavljata približno 38 % celotne komunikacije (Mehrabian, 1971).

  • Paraverbalna komunikacija vključuje različne glasovne izraze, kot so izdihi, vriski, kriki, stokanje ipd.

  • Koverbalna komunikacija pa zajema ton glasu, glasnost, hitrost govora, intonacijo, ritem, pavze in melodijo.

V komunikaciji s psom sta ta dva kanala izjemno pomembna, saj ju pes razume bistveno bolje kot same besede.

Zato bo pes vesel, če mu ljubeče in mehko rečemo: »Kje si ti moj lump,« saj zazna ton in čustveno obarvanost glasu, ne dobesednega pomena besede.

Nasprotno pa se lahko ustraši, če isto besedo izrečemo jezno in z dvignjenim glasom: »Lump!«

NEVERBALNA KOMUNIKACIJA


Sem spada vse, kar sporočamo s telesom: drža, kretnje, mimika, gibanje in uporaba prostora.

V človeški komunikaciji predstavlja približno 55 % celotnega sporočila.

V pasjem svetu pa je neverbalna komunikacija ključna. Zato je izjemno pomembno, da se naučimo s psom komunicirati predvsem prek tega kanala – jasno, dosledno in telesno usklajeno.

Kako komunicirate s svojim psom

Preverite pri sebi, na kakšen način komunicirate z vašim psom.

Ali na začetku pridobite njegovo pozornost – na primer s klicem po imenu ali drugim signalom – da sploh zazna, da želite stopiti v stik z njim, še posebej, če že počne nekaj drugega?

Uporabljate besede in geste, ki jih pes razume, ker ste ga že prej naučili njihovega pomena?

Ko psu nekaj rečete, počakate na njegov odgovor – pritrdilen ali nikalen? So vaši stavki kdaj oblikovani kot vprašanje, kar psu (kadar je to mogoče in situacija dopušča) daje možnost izbire?

Na kateri način največ komunicirate s svojim psom?

  • Verbalno – radi govorite s psom in uporabljate predvsem besede?

  • Paraverbalno – ste bolj tihe narave in uporabljate različne zvoke, kot so žvižg za priklic, cmok z usti za pridobitev pozornosti, jezno brundanje, če pes naredi kaj neželenega, ali izdih, ko se vam ne ljubi na sprehod?

  • Neverbalno – komunicirate predvsem z gestami, držo telesa, uporabo prostora, spremembami smeri, razdalje in gibanja?

Ali pa je vaš način komunikacije mešanica vsega naštetega?

Pomembno je, da se zavedate, kako komunicirate s svojim psom – in kako vaš način vpliva nanj.

Kako komunicirajo psi

Psi komunicirajo drugače kot ljudje. Uporabljajo komunikacijska orodja in kanale, ki so nam večinoma nedostopni ali jih pogosto spregledamo.

Zato je ključno, da osvojimo vsaj osnovno razumevanje pasje komunikacije. Le tako bomo lahko razumeli, kaj nam naš štirinožni prijatelj sporoča, in mu znali odgovoriti na način, ki ga bo razumel tudi on.

Cilj je jasna, tekoča in lahkotna komunikacija – brez nesporazumov in nepotrebnih konfliktov.

Želite izvedeti več?

👉  lepo vabljeni k branju naslednje blog objave Komunikacija med človekom in psom, 2.del (klik na to povezavo).

👉 Vabljeni tudi k spremljanju YouTube kanala Pasji čvek (klik na to povezavo).

👉 Kdor bi se rad naučil več o empatičnem in povezovalnem načinu komuniciranja s psom, lepo vabljen v Spletni tečaj Povezovalna komunikacija med človekom in psom. Če bi bili radi obveščeni, kdaj izide Spletni tečaj, (kliknite na to povezavo).

👉 Vsi pasji navdušenci, ki bi radi do popolnosti razumeli svojega psa in prejeli najnovejša znanja iz pasjega sveta, lepo vabljeni na edinstven 3.letni program Akademija Mi2, šolo za kinološke vzgojitelje in inštruktorje (klik na to povezavo).